Torkov kviz
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
- Indexed episodes, last 90 days
- 13
- Latest publication
- Sep 29, 2026
- Audience
- Checking…
- Earliest in this view
- Jul 7, 2026
Latest episodes
Sonja Kogej Rus: "Spominske knjige so zrcalo časa" (opens the original)
Read excerpt
»Moja knjiga lepo prosi, naj jo čista roka nosi,« je poved, ki je bila nekoč zapisana na prvi strani marsikatere spominske knjige. Kdaj so se te pri nas najbolj množično uporabljane in delile med sošolce, kaj so to bidermajerski spominski lističi in šatulje? Pa tudi to razkrijemo v Torkovem kvizu, da so v spominske knjige najprej pisali fantje. Sogovornica: kustosinja Sonja Kogej Rus z Oddelka za muzejsko pedagogiko in andragogiko Slovenskega etnografskega muzeja.
Sadjarski muzej Tepka v Gradišču (opens the original)
Read excerpt
Sadjarski muzej Tepka, ki se nahaja na ekološki kmetiji Pr' Matet v Gradišču pri Lukovici, je manjši in mlajši muzej. Ogledi so po dogovoru in za prvi jesenski Torkov kviz so ga odprli prejšnji teden. Zato, da lahko danes vanj s Prvim vstopite tudi vi! Po muzeju nas popeljeta gospodarica kmetije Tanja Cerar in Boštjan Godec z Oddelka za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Kljunaši - najbolj nenavadni sesalci našega planeta (opens the original)
Read excerpt
Ko so evropski znanstveniki konec 18. stoletja prvič videli kožuh kljunaša, so bili prepričani, da gre za potegavščino. Da je nekdo načrtno sešil dele različnih živali skupaj. A krivec za to, da kljunaši navidezno kršijo mnoga pravila živalskega kraljestva, je evolucija. Izgledajo kot raca, vidra in bober v enem, ležejo jajca, mladiči pa mleko ližejo s kože na trebuhu samice in ne sesajo, kljub temu, da kljunaši spadajo med sesalce. To pa niso njihove edine posebnosti. Še več jih v Torkovem kviz
Čezoceanski parnik Rex že 82 let leži v slovenskem morju (opens the original)
Read excerpt
8. septembra 1944 so zavezniška letala med Koprom in Izolo potopila italijansko čezoceansko ladjo Rex. Mogočna ladja, nekaj let tudi nosilka modrega traku za najhitrejše prečkanje Atlantika proti zahodu, je tako preluknjana na boku obležala v slovenskem morju. V prvih letih Jugoslavije je bila »največji rudnik železa na morju«, saj so jo velik del razrezali in pretopili. Njeni ostanki na morskem dnu so od decembra 2005 vpisani v register nepremične kulturne dediščine, od leta 2009 pa zavarovani
Fenomen prikolice Adria: "En kos kruha za vsakega Podgurca" (opens the original)
Read excerpt
Zgodba o počitniški prikolici Adria je poseben industrijski, oblikovalski in uporabniški fenomen, ki je v šestih desetletjih močno zaznamoval mnoge tudi na naših tleh. Kako je majhna ideja z Dolenjske postala evropski simbol svobode? Pri čemer s tem izrazom prav nič ne pretiravamo, če govorimo o zgodbi o uspehu slovenskega izdelka. Sogovornik: Matevž Šlabnik, kustos v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki.
Publishing over time
Last 90 days. Choose a month to open its work.
Recurring subjects
Named in the text we hold. One piece can cover several.
Not enough subject data for this period yet.
Audience
No verified audience measurement yet.
About this data
Counts cover the work we have indexed. Tone needs enough text and a confident classification. Excerpts and episode notes are not full articles or transcripts.
Identity or attribution wrong? Suggest a correction.